Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad 55 dB negativno vpliva na naše zdravje, saj povzroča motnje spanja, kardiovaskularne bolezni in negativne kognitivne posledice. Po podatkih Evropske agencije za okolje iz leta 2025 zaradi okoljskega hrupa v Evropi vsako leto prezgodaj umre približno 66.000 ljudi. WHO priporoča mejne vrednosti hrupa v cestnem prometu pod 53 dB podnevi in pod 45 dB ponoči.

City Studio: pionir protihrupne zaščite v Sloveniji

V želji po zmanjševanju tega negativnega vpliva prometa je naš ustanovitelj Andrej Cvar že leta 1988 projektiral prvo obsežno zaščito pred hrupom v Sloveniji – na južni ljubljanski obvoznici. Leta 1992 je ustanovil City Studio, ki je postal eden ključnih projektantskih birojev za nizke gradnje in akustiko v samostojni Sloveniji. Od samega začetka se nismo ukvarjali le z risanjem ograj, temveč s celostnim akustičnim inženiringom: meritvami na terenu, računalniškim modeliranjem širjenja zvoka in načrtovanjem optimiziranih rešitev.

V zgodnjih 90. letih so se z gradnjo avtocestnega križa uveljavili visokoabsorpcijski aluminijasti paneli in betonski elementi. Po letu 2010 pa je sledilo obdobje obsežnih sanacij (npr. odsek Celje–Dramlje), kjer smo začeli upoštevati tudi vizualni vpliv na voznike z vključitvijo transparentnih panelov.

Inovacije City Studia: T-frame in A-frame

Razvoj naprednih profilov ograj je omogočil večje zmanjšanje hrupa brez gradnje vizualno motečih visokih sten. T-frame – vertikalna stena z vodoravnim elementom na vrhu – podaljša pot zvočnih valov in poveča zmanjšanje hrupa za 1–3 dB(A). Ograja, visoka 3 metre, tako zadrži enako količino hrupa kot ravna stena, visoka 4–4,5 metra.

Leta 2007 je City Studio za potrebe gradnje na slabo nosilnih barjanskih tleh razvil in patentiral inovativen sistem A-frame. Gre za materialno prilagodljivo prostorsko palično konstrukcijo z veliko površino temelja, ki ustvarja minimalne pritiske na tla in ne zahteva globokega vkopavanja. Sistem je v celoti prefabriciran, omogoča hitro montažo in do 20 % nižje stroške v primerjavi s klasičnimi rešitvami, hkrati pa je popolnoma demontažen – ograjo je mogoče prestaviti ob morebitnih širitvah cestišč.

Železniški promet kot povzročitelj hrupa: Izzivi in sodobne rešitve

Kljub nespornim okoljskim in ekonomskim prednostim železnice ostaja hrup vlakov precejšnja obremenitev, ki opazno vpliva na kakovost življenja in zdravje okoliškega prebivalstva. Glede na to, da evropske smernice o trajnostnosti narekujejo pospešen prehod tovornega prometa s cest na železnice, se bo ta obremenitev v prihodnosti le še povečevala.

Z vidika vplivov na zdravje in okolje je železniški hrup najbolj problematičen v nočnem času. Problematika je najbolj izrazita vzdolž vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki poteka tudi skozi Slovenijo. Ker gre pretežno za mednarodni tranzitni promet, se tehnični ukrepi in normativi urejajo enotno na evropski ravni s pomočjo tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), ki so neposredno zavezujoče za vse države članice.

Slovensko železniško omrežje, še posebej koridor Koper–Divača–Ljubljana, je ponoči izrazito obremenjeno s tovornim prometom. Ob nizki ravni nočnega hrupa ozadja prehodi težkih tovornih kompozicij izjemno izstopajo. Ti ostri vrhunci hrupa povzročajo t. i. prebujanja in motnje spanja, kar pri dolgotrajni izpostavljenosti dokazano negativno vpliva na kardiovaskularni sistem prebivalstva.

Slovenska železniška infrastruktura je trenutno v fazi intenzivne modernizacije, zaradi česar se stanje na terenu hitro spreminja in v tem trenutku ni mogoče statistično določiti točne skupne dolžine vseh protihrupnih ograj. Po naših podatkih je trenutno postavljenih ~84 km protihrupnih ograj. Kljub temu se sistemska gradnja aktivne protihrupne zaščite pospešeno in plansko izvaja v okviru državnega Operativnega programa varstva pred hrupom.

Strokovni pristop podjetja City Studio pri umeščanju v prostor

Podjetje City Studio je v zadnjih petih letih uspešno sprojektiralo in izvedlo pet večjih projektov aktivne protihrupne zaščite na slovenskem železniškem omrežju, ki zajemajo tako odprte odseke kot postajališča. Projektiranje zaščite v urbanih okoljih in na postajališčih je tehnično in arhitekturno izjemno zahtevno. Za optimalen zvočni učinek mora ograja dosegati predpisano dolžino in višino ter ostati zvezna, brez prekinitev. Pri načrtovanju je ključna natančna analiza virov hrupa (enostranski ali dvostranski vplivi), preprečevanje neželenih odbojev zvoka in premišljeno pozicioniranje transparentnih elementov ograje, ki ohranjajo vizualno povezanost prostora in prepuščajo svetlobo.

Sodobna protihrupna ograja ni le tehnični objekt, temveč izrazit poseg v prostor, zato mora biti njena konstrukcija subtilno prilagojena lokalni krajini. Poseben poudarek v podjetju namenjamo ozelenitvi površin in, kjer prostor to dopušča, izvedbi naravnejših protihrupnih nasipov. Pri oblikovanju daljših linijskih potez ob železnici je arhitekturni pristop specifičen; teži se k bolj umirjenemu in zveznemu videzu, v nasprotju z avtocestami, kjer razigrani vzorci pomagajo voznikom pri ohranjanju koncentracije in zmanjševanju hitrosti. Seveda mora vsaka rešitev strogo upoštevati geološke in hidrološke značilnosti terena ter posebnosti mikrolokacije, kot so obstoječi podvozi, nadvozi in okoliški objekti.

Stanje in trendi danes

Slovensko avtocestno omrežje obsega ~625 km. Trenutno je postavljenih ~240 km protihrupnih ograj (38 % omrežja), za popolno zaščito vseh kritičnih območij pa bi bilo potrebnih še 10–40 km. Ciljna pokritost bi znašala ~40–45 % omrežja.

Med najpomembnejšimi sodobnimi trendi izstopajo:

• Integracija sončnih elektrarn v ograje – januarja 2026 je DARS odprl prvo fotovoltaično elektrarno na protihrupni ograji ob počivališču Šmarje-Sap.

• Digitalno 3D modeliranje hrupa, ki z optimizacijo višine in naklona ograje omogoča do 13 dB večji učinek zaščite.

• Trajnostni materiali in zelene stene iz recikliranih kompozitov, ki poleg zvočne izolacije absorbirajo tudi delce PM10.

Večina protihrupnih ograj na slovenskem avtocestnem omrežju je bila načrtovana ali strokovno utemeljena s študijami iz City Studia. Andrej Cvar je s svojo ekipo v 90. letih postavil standarde, ki veljajo še danes. Naša ekipa še vedno sodeluje pri projektih aktivne in pasivne zaščite povsod tam, kjer izmerjena raven hrupa presega mejne vrednosti – z rešitvami, ki so hkrati tehnično brezhibne, trajnostne in prijazne ljudem.